Pavlika
Dete, idi domov,
doma imaš drugo mamo,
doma imaš drugo mamo – mačeho.
Tista ni tak mila,
kakor vi ste bila,
mamica.
Ko mi noge umiva,
se nad menoj zdira –
mačeha.
Vi ste mi umivali,
še zraven prepevali,
mamica.
Ko mi lase češe,
me do krvavega češe –
mačeha.
Vi ste me česali,
še zraven poljubljali,
mamica.
Dete, leglo milo,
je leglo na gomilo,
mamici.
Zarja rumenila,
ni ga prebudila,
ni ga prebudila v posteljici.
Ta ljudska pesem in pesem Da sam bistra voda je iskren hommage mojima babicama, v katerem častim njuno moč in zapuščino, hkrati pa prekinjam nit generacijskih tragedij, ki jih je povzročila vojna. Petje njunih pesmi praznuje njuno glasbeno dediščino ter veselje, vzdržljivost in zgodbe, ki sta jih nosili, povezujoč preteklost in sedanjost skozi pesem. Je hkrati poklon in zdravljenje, ohranjanje spomina ter preoblikovanje podedovane bolečine v moč.
To pesem je na posnetku zapela moja babica Pavla. Poznala je veliko starih ljudskih balad in je bila pravi biser dediščine ljudskega petja. Kot zanimivost naj povem, da na tem arhivskem posnetku, ki ga slišite, skupaj z babico Pavliko praznujeva rojstni dan, ki je 1. januar.
Glasba in besedilo: Slovenska ljudska pesem
Glasba in aranžma: Zvezdana Novaković ZveN