Papirnati oblak
Sem zares vsa sama,
varna, sama.
Sem res varna sama,
varna v samoti svoji?
Mar prav res imam rada,
uživam v tem, le sama s sabo,
ali se zgolj bojim
do dna razkriti svetu se?
Pa si prav zares želim
biti varna, a sama,
ali to le mislim si
v strahu, da odveč sem ti?
A tam je oblak, papirnat oblak,
in daje nam dež,
ki zemljo napoji.
In rodi se drevo zeleno,
in to drevo papir dalo bo.
Pa si prav zares želim
biti varna, a sama,
ali to le mislim si
v strahu, da odveč sem ti?
Pesem je tih poklon osamljenosti, ki raziskuje mejo med varnostjo samote in strahom pred ranljivostjo. Sprašuje se, ali je osamljenost izbira ali zaščita pred zavrnitvijo. Metafora papirnatega oblaka pa kaže, da tudi v samoti lahko vznikne rast in povezanost, ter nas spominja, da smo vsi del istega življenjskega cikla.
Glasba, besedilo in aranžma: Zvezdana Novaković ZveN